Vitamini in minerali

Človeško telo potrebuje vse vitamine in minerale. Nekateri so za našo kožo, lase in nohte nenadomestljivi in nujno potrebni. Prav o teh pišemo na naslednjih spletnih straneh.

 

Vitamini

Vitamin A

je topen v maščobah. Najdemo ga v dveh oblikah, kot retinol in betakaroten, ki je provitamin A (predhodnik vitamina A).
Priporočeni dnevni odmerek vitamina A za moške je 1000 mikrogramov, za ženske pa 800 mikrogramov.

Delovanje

Potreben je za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za nastanek posteljice in razvoj zarodka, za razvoj rodopsina v očeh (omogoča zaznavanje barv in svetlobe), za razvoj kosti in okostja, za zaščito pred boleznimi srca in žilja, povečuje odpornost proti okužbam, preprečuje lomljenje las in nohtov, izboljšuje njihovo rast, pri zunanji uporabi pomaga pri zdravljenju mozoljev, turov in odstranjevanju starostnih peg.

Naravni viri vitamina A so korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki.

Medicinski kvas

je bogat naravni vir vitaminov skupine B, zlasti B1, B2, B6, pantotenske kisline, nikotinamida in folne kisline. Medicinski kvas se uporablja za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitaminov skupine B, ter pomaga pri številnih kožnih boleznih.
Vitamini skupine B opravljajo v telesu številne pomembne fiziološke naloge. Njihovo pomanjkanje se med drugim pokaže tudi na koži. Pri nekaterih kožnih obolenjih, zlasti pri seboreji in aknah, se uporabljajo tako peroralno kot lokalno.
Vitamini skupine B so topni v vodi. Pomanjkanje se navadno pojavlja skupinsko, pogosto pri stanjih, ki so posledica pomanjkljive prehrane, ali pri motnjah vsrkavanja vitaminov in pri povečanih potrebah.

vitamini
vsebnost v mg/100 g kvasa
vitamin B1
12 – 15 mg
vitamin B2
3 – 6 mg
vitamin B6
4 – 10 mg
nikotinamid
30 – 50 mg
pantotenska kislina
10 – 20 mg
folna kislina
1 – 5 mg

 

Vitamin B1 (tiamin)

Znan je kot vitamin za bister um.

Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1mg do 1,5 mg.

Delovanje

Uravnava encime, ki sodelujejo v kemičnih reakcijah, v katerih se glukoza (krvni sladkor) spreminja v energijo. Sodeluje pri pridobivanju energije, potrebne za delovanje živcev, mišic in srca. Pomaga pri morski bolezni in slabosti, pomaga pri zdravljenju herpesa zostra (pasovec).

Naravni viri vitamina B1 so kvas, riževe luščine, nerafinirana žitna zrna, polnovedna žita, soja, jajčni rumenjak, oves, arašidi, otrobi, mleko, večina zelenjave, ribe, pusta svinjina.

 

Vitamin B2 (riboflavin).

Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,2 mg do 1,7 mg, za nosečnice 1,6 mg, za doječe matere 1,8 mg.

Delovanje

Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri gradnji in razgradnji rdečih krvničk, pri odstranjevanju strupov iz krvi, potreben je za rast in razvoj zarodka, ohranja zdravo kožo, pomaga pri zdravljenju razjed na ustni sluznici in razpok v ustnih kotičkih, izboljšuje vid, zmanjšuje utrujenost oči.

Naravni viri vitamina B2 so mleko, sir, listnata zelenjava, jogurt, fižol, rumenjak, kvas, ribe, jetra, ledvice.

 

Vitamin B3 (nikotinamid)

Priporočeni dnevni odmerek je za odrasle 13 mg do 19 mg, za nosečnice in doječe matere 20 mg. Vitamin B3 se sintetizira v telesu ob prisotnosti drugih vitaminov skupine B.

Delovanje

Vpliva na delovanje živčevja in prebavil, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pri zmanjševanju količine holesterola in trigliceridov v telesu, sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov, koži daje zdrav videz, preprečuje in olajšuje bolečine v glavi pri migrenah, znižuje povečan krvni tlak, izboljšuje prekrvitev. Zmanjšuje koncentracijo holesterina in trigliceridov. Izrazito pomanjkanje tega vitamina lahko izzove posebno vrsto kožnega vnetja.

Naravni viri vitamina B3 so polnovredna žita, žitni kalčki, avokado, dateljni, fige, suhe slive, praženi arašidi, kvas, jajca, jetra, pusto meso, ledvice, ribe, belo perutninsko meso.

 

Vitamin B5 (pantotenska kislina, pantenol)

Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg.

Delovanje

Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Omili stranske učinke nekaterih antibiotikov.

Naravni viri vitamina B5 so zelena zelenjava, otrobi, žitni kalčki, polnovredna žita, oreški, kvas, meso, drobovina.

 

Vitamin B6 (piridoksin).

Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1,5 mg do 2,0 mg, za nosečnice 2,2 mg, za doječe matere 2,1 mg.

Delovanje

Sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, obnavlja poškodovane živčne celice, lajša težave pri slabosti, preprečuje staranje, deluje kot diuretik, zmanjšuje mišične krče, preprečuje vnetja in izpuščaje okrog oči, ust in nosu, slabokrvnost.

Naravni viri vitamina B6 so otrobi, žitni kalčki, soja, dinja, zelje, neoluščeni riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca, jetra, ledvice.

 

Biotin (vitamin B8)

Sintetizira se v telesu s pomočjo črevesnih bakterij. Pomembno vlogo ima pri sintezi askorbinske kisline. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 100 do 300 mikrogramov.

Delovanje

Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, pri razgradnji beljakovin v aminokisline, pomemben je za rast in obnovo krvnih in živčnih celic ter tkiv, ohranja zdravo kožo, odstranjuje ekcem in kožna vnetja, preprečuje sivenje las, pomaga pri preprečevanju plešavosti, lajša bolečine v mišicah.

Naravni viri biotina so kvas, mleko, sojina moka, neglazirani riž, arašidno maslo, šampinjoni, cvetača, stročnice, goveja jetra, jajčni rumenjak.

 

Folna kislina (vitamin B9, folacin, folat)

Priporočeni dnevni odmerek za odrasle osebe je 180 do 200 mikrogramov, za nosečnice 400 mikrogramov, za doječe matere 280 mikrogramov.

Delovanje

Folna kislina sodeluje pri rasti in zorenju rdečih krvničk, pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pri nastajanju deoksiribonukleinske kisline (DNK) in ribonukleinske kisline (RNK). Odpravlja slabokrvnost, prizadetost sluznice v pljučih, bronhijih, sečnem mehurju in maternici, preprečuje povečano možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar (spine bifide ali hrbtenične reže), izboljšuje nastajanje mleka, ohranja zdravo kožo.

Naravni viri folne kisline so zelena solata, ohrovt, špinača, cvetača, brokoli, rdeča pesa, korenje, marelice, dinja, buča, avokado, fižol, kvas, polnovredna pšenica, temna ržena moka, jajčni rumenjak, jetra, ledvice.

 

Vitamin B12 (ciankobalamin)

Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 2 mikrograma, za nosečnice 2,2 mikrograma, za doječe matere 2,6 mikrograma.

Delovanje

Vitamin B12 sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Pomaga pri nastajanju celične dedne snovi in je nujen pri gradnji novih celic, na primer rdečih in belih krvnih celic, celic v lasnih mešičkih in v črevesju. Ohranja zdravo živčevje. Preprečuje slabokrvnost, pri otrocih izboljšuje tek in rast, povečuje energijo, odpravlja razdražljivost, izboljšuje spomin, koncentracijo in duševno stanje.

Naravni viri vitamina B12 so jetra, govedina, svinjina, ribe, jajca, sir, mleko.

 

Aminokislina

Cistin

Spada med beljakovinske aminokisline, iz katerih se v telesu sintetizirajo beljakovine. Lahko se sintetizira v telesu. Cistin se večinoma nahaja v lasnem keratinu, inzulinu in v nekaterih prebavnih encimih. Ima pomembno vlogo pri sintezi keratina in tako vpliva na strukturo in rast las in nohtov. Klinične raziskave so dokazale, da cistin pospeši rast dlak oziroma las.

Cistin pomaga pri zdravljenju motenj v rasti las.

 

 

Minerali

 

 

Baker

Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,5 mg do 2,5 mg.

Delovanje

Uravnava encimsko dejavnost, ki spodbuja nastajanje veziva in barvil za zaščito kože. Sodeluje pri nastajanju hemoglobina. Nahaja se v vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v jetrih, možganih, srcu in ledvicah. Pri pomanjkanju bakra lahko pride do anemije, okvare skeleta, motenj v delovanju živčnega sistema, okvar v pigmentaciji in strukturi las in srčnih motenj. Pri pomanjkanju bakra so lasje manj odporni in se cepijo.

Naravni viri bakra so govedina, jetra, grah, slive, perutnina, banana, arašidi, sončnična semena, soja, kvas, sezam, orehi.

 

Cink

Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg do 15 mg, nosečnice 15 mg, za doječe matere 19 mg.

Delovanje

Cink je sestavni del pomembnih encimov in je prisoten v vseh telesnih tkivih. V precej velikih koncentracijah ga najdemo v prostati, očeh, modih, kosteh, jetrih in trebušni slinavki. Zaloge cinka v telesu so majhne. Pomanjkanje se pokaže na koži ali v zaostajanju rasti in spolnega razvoja, motnjah v celjenju ran, izpadanju las, vnetju kože in sluznic. Dodajanje cinka ima pozitivne učinke, kar s pridom izkoriščamo v dermatologiji, pri motnjah celjenja ran, pri zdravljenju aken in herpesa labialisa (mehurčkast izpuščaj na koži ali sluznici na ustih), pri plešavosti in nekaterih drugih motnjah.

Naravni viri cinka so meso, jetra, morska hrana, kvas, žitni kalčki, jajca, bučna semena.

 

Selen

Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 50 do 70 mikrogramov, za nosečnice 65 mikrogramov in za doječe matere 75 mikrogramov.

Delovanje

Selen spodbuja presnovo in ščiti telo pred škodljivim delovanje prostih radikalov. Pomanjkanje se pokaže pri osebah, ki se nepravilno prehranjujejo ali imajo motnje v absorbciji hrane, in pri osebah, ki so dalj časa na parenteralni prehrani (hrani, ki ne gre skozi prebavni trakt).  Prevelik vnos selena lahko povzroči zastrupitev. Meja med terapevtskim in toksičnim odmerjanjem je majhna. Znamenja pomanjkanja so staranje kože in izguba življenjske energije.

Naravni viri selena so morska hrana, ledvice, jetra, žitni kalčki, otrobi, tuna, čebula, paradižnik, brokoli, česen, rjavi riž.

 

Železo

Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 12 mg do 15 mg, za nosečnice 30 mg, za doječe matere 15 mg.

Delovanje

Železo je potrebno za nastanek hemoglobina in mioglobina. Prvi prenaša kisik v rdečih krvnih celicah, drugi pa v mišičnih celicah. Sodeluje pri nastajanju nekaterih encimov, ki so potrebni za presnovo vitaminov B. Pomanjkanje železa se pokaže kot slabokrvnost; nanjo pogosto opozarjajo izpadanje las, utrujenost, pomanjkanje energije, zmanjšanje odpornosti proti okužbam.

Naravni viri železa so svinjina, govedina, jetra, rdeče meso, školjke, suhe breskve, škrob, jajčni rumenjak, oreški, fižol, ovsena kaša.