Kakovost hrane

V svetu se največ vode porabi za proizvodnjo hrane. Sodobni postopki so omogočili, da pridelamo dovolj hrane za vso človeštvo. Problem je samo v razdelitvi. Manj smo pozorni na kakovost pridelane hrane in kako uničujemo okolje zaradi zahtev glede produktivnosti. Z nesmotrno rabo umetnih gnojil in namakanja so na določenih področjih rodovitna polja spremenili v puščavo.

Mislim, da je proizvodnja kakovostne hrane ena od razvojnih priložnosti Slovenije. Zaradi razdrobljenih kmetijskih površin ne moremo

tekmovati v produktivnosti z Dansko, Nemčijo in Nizozemsko na eni strani, po drugi strani pa države kot so Madžarska, Poljska in Slovaška pritiskajo na trg s poceni pridelki, kjer je veliko ročnega dela npr. jagode, robide itd. Slovenska priložost je lahko samo na področju kakovosti. Za to imamo naravne danosti in tudi znanje, kako relativno dobro vodo še izboljšati in kako tako izboljšano vodo čimbolje izkoristiti. Višja kakovost je praktično zastonj, ker izboljšave na področju vode zmanjšajo stroške gnojil in zaščitnih sredstev. Manjka samo prepoznavnost kakovostne hrane.

Tu pa že trčimo v problem odgovornosti posameznega ministrstva. Tam ne bi nihče nič naredil, temveč bi samo prepisovali tudi slabe norme od drugod, predpisovali kaj moramo mi narediti, pri tem pa pozabljajo, da za to porabljajo naš denar in bi tudi oni lahko kaj naredili za nas. Npr. uvedli in uveljavili slovensko blagovno znamko kakovostne hrane. Narobe bo, če Slovenci pri tem ne bomo uvedli strožjih meril, vendar ne v normativih, temveč v kontroli kakovosti. Lahko bi uvedli biološke teste in norme kakovosti vode za vse tiste, ki proizvajajo hrano za trg ali pa uveljavili certifikat kakovosti na osnovi biološke vrednosti živil.

Za to obstaja kar nekaj objektivnih meril in aparatur. Samo prepisovati ne smemo, to delajo samo slabi učenci (možni postopki za ugotavljanje bio kakovosti: Allium test, BICOM 2000, računalniški program QXCI…).

Poznam kar nekaj izkušenj s pridelavo zelenjave, katero so namakali ali zalivali z izboljšano vodo. Ta zelenjava je zagotovo bolj okusna, čvrsta in nekako težja, lepega izgleda in tudi ostane dalj časa sveža, po tem, ko jo odtrgamo. Mojega znanca, ki goji jagode s pomočjo izboljšane vode, je obiskal nekdo iz Anglije.

Ko je poskusil njegove jagode, je ta Anglež komentiral: »vi bi v Angliji obogateli s takimi jagodami«. Ni mogoče, da bi se posameznik iz Slovenije pojavil na tržnici v Londonu ali na Dunaju. Dovolj veliko število proizvajalcev in količina kakovostne hrane pa bi omogočila prepoznavnost. Znanje in izkušnje imamo, moramo se samo organizirati.

vir: LINK